Marketing
Iz medijev
Psihiatrija je lahko nevarna za vae duevno zdravje
AMERIKI PSIHIATER DR. WILLIAM GLASSER, AVTOR TEVILNIH KNJIG, PREVEDENIH V SVETU IN PRI NAS, ZNAN KOT AVTOR REALITETNE TERAPIJE OZ. TEORIJE IZBORA, JE S SVOJO ZADNJO KNJIGO Z NASLOVOM "PSIHIATRIJA JE LAHKO NEVARNA ZA VAE DUEVNO ZDRAVJE" SICER RAZBURIL STROKO IN PSIHOFARMAKOLOGIJO, VENDAR DRAGOCENO PRISPEVAL K "PREPROSTEMU" ZDRAVLJENJU DUEVNIH BOLEZNI.
Po Glasserjevem mnenju je na svetu zelo malo psihiatrinih bolnikov z mogansko okvaro, mednje sodijo samo tisti z Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo ter epilepsijo. Kljub temu pa psihiatri milijonom bolnikov rutinsko predpisujejo razlina zdravila, mone psihofarmike, ki pokodujejo mogane in povzroijo resnine duevne bolezni. Shizofrenija, depresija, pomanjkanje pozornosti, tesnoba, panika... nimajo osnove v moganski okvari, eprav ne zanika resninosti njihovih bolezenskih znakov, zato jih ne treba zdraviti z zdravili. Ti ljudje res niso duevno zdravi; njihove teave pa izvirajo iz nesrenosti. Osamljeni so in nepovezani z ljudmi, ki jih potrebujejo. Zato je osrednjega pomena za nae duevno zdravje oziroma sreo raziskovanje, kako se povezujejo z drugimi, in iskanje nainov, kako se bolje povezovati z drugimi, predvsem v okviru naih najojih odnosov. Glasser trdi, da si za sreo in duevno zdravje lahko prizadevamo le sami. Opustiti je treba zunanji nadzor in zaeti uporabljati teorijo izbire. Bistvo premika je v tem, da si reemo: "Kadarkoli imam opravka z drugim lovekom in sva si blizu, lahko izberem tako vedenje, da si bova e naprej blizu; e pa si nisva blizu, lahko izberem vedenje, ki naju bo zblialo." Ta nasvet vodi k duevnemu zdravju in srenemu ivljenju bolj kot vsa druga poetja. Ta izbira je v celoti pod naim nadzorom. Lahko se odloimo zanjo ne glede na poetje kogar koli drugega.
V knjigi predstavlja tudi primer shizofrenika - Nobelovega nagrajenca, matematika Johna F. Nasha (po njem je bil posnet film udoviti um), ki je premagal bolezen brez zdravil. Trdi, da zanj noben psihiater ni naredil veliko. Dejansko se je ozdravil sam s pomojo ene in strpnega princestonskega oddelka za matematiko, kjer so mu leta dovoljevali, da je taval po njihovih prostorih. K njegovi ozdravitvi je po Glasserjevem mnenju veliko pripomoglo to, da je bil sreen, ker je dobil Nobelovo nagrado za matematiko (leta 1994), in dejstvo, da ena ni obupala nad njim.
Z Glasserjevo definicijo duevnega zdravja lahko tudi preverimo, ali smo resnino sreni. e povsem ustrezamo tej definiciji, potem nas svet potrebuje: "Ste duevno zdravi in uivate v drubi veine znancev, zlasti pa s pomembnimi ljudmi vaega ivljenja, na primer z druino in s prijatelji. Na splono imate radi ljudi in ste e kako pripravljeni pomagati nesrenemu druinskemu lanu, prijatelju, sodelavcu k boljemu poutju. V vaem ivljenju veinoma ni vejih napetosti, veliko se smejite in redko utite kakne boleine, ki jih toliko ljudi sprejme kot neizogiben del ivljenja. V ivljenju uivate in vam ni teko sprejeti dejstva, da so ljudje razlini. Zadnje, kar vam pride na misel, je kritiziranje in poskus spreminjanja drugih. Ste ustvarjalni in najbr izkoriate ve svojih potencialov, kot se vam je sploh zdelo mogoe. Kadar se pojavijo teave, ste sicer nesreni, vendar se trudite s tem nekaj narediti."
e pa vendarle malo odstopamo od prej napisanega, se zavedajmo, da si lahko pomagamo brez kodljivih zdravil, tako da prevzamemo nadzor nad svojim miljenjem, vedenjem in ravnanjem ter poskrbimo za ljubee in zadovoljujoe odnose.
7DNI, sreda, 10. 11. 2004, avtorica: Simona Kolar
-----------------------------------------------------------------------
Intervju z Adelo Kelhar:
Vsak dan je treba na novo osvajati!
O ljubezni in partnerstvu s strokovnjakinjo, ki vodi delavnice o ohranjanju zakonskega odnosa.
Na kaj pomislite, ko sliite besedo ljubezen?
Ljubezen nas vedno zaposluje, neprestano se spraujemo, ali smo dovolj ljubljeni, ali znamo imeti radi, ali ljubimo. To so vena vpraanja. Z ljubeznijo se ukvarjajo misleci in raziskovalci, novost na tem podroju pa je razumevanje ljubezni z vidika teorije izbire, s katero se ukvarjam. Ko pridemo na svet, prinesemo s seboj krasne rei in veselimo se ivljenja. Med genskimi zapisi je tudi potreba po ljubezni, bliini, sodelovanju. Pa potreba po preivetju, veljavi in samospotovanju, po svobodi ter po zabavi, uenju in ustvarjalnosti. Ljudje vse te potrebe zadovoljujemo vsak po svoje. Od rojstva si v spominu ustvarjamo zakladnico o tem, kaj je za nas dobro, lepo in kaj bi e imeli. Gre za svet vrednot ali svet kakovosti. Ko presojamo, kaj je dobro za nas, se ozremo k tej zakladnici. Tako je tudi z ljubeznijo. Vsakdo si lepo predstavlja, kako naj bi bil ljubljen.
Ali je torej e v otrotvu doloeno, kako in v koga se bomo kasneje zaljubili?
Prvo izkunjo dobimo s tem, kako nas imajo radi tisti, ki za nas najbolj skrbijo - mati, oe ali kdo tretji. V zakladnico shranjujemo sliice, kako nam dobro dene, e smo blizu koga ali se h komu privijemo, se ga dotikamo. In o tem, kako naj bi bila videti ljubezen. Tudi prek ljubezenskih romanov in filmov si ustvarjamo predstave, kako se nam naj kdo priblia, kako naj bi odkrival ali odkrivala nae are, nae kvalitete. Natanna je tudi prestava, kaken naj bi bil. V zaetku je zelo pomemben videz, nato prijaznost, spotljivost itd. To so predstave ob spoznavanju ljubljene osebe.
Kaj se zgodi, ko pride prva ljubezen, in kako vemo, ali je prava?
Zaetek zaljubljenosti je krasen, odkrivanje lepote in arma drugega loveka je vznemirljivo. Ko je to mimo, lovek res natanno ve, kako je bil prvi (za)ljubljen, te slike si natanno vstavi v svojo zakladnico in jih ta zasidra. e se potem zgodi, da gremo narazen, iemo slike o tem, kako me je imel ali imela rada, ker je lo za prvo ljubezensko izkunjo. Poudarjam ljubezensko in ne seksualno, med njima je namre razlika. e se slike ne pokrivajo in torej ni tako, kot bi naj bilo, si poskuamo tisto, kar se dogaja v ljubezenskem in zakonskem odnosu, prikrojiti po svoji podobi, ki jo imamo o idealnem partnerju, ko smo bili prvi ljubljeni. Potem se zane zahtevno medsebojno ivljenje.
Pa saj pravijo, da ljubezen premaga vse ovire.
To je res pogosto razmiljanje. Zaradi ljubezni naj bi naredili vse. In potem se zgodi, da kdo izgublja sebe, da ni ve tisto, kar je bil. Ljudje ne pravijo zaman, da je najveje bogastvo to, da si, kar si, in k temu neprestano teijo. Ko odraajo, jih drugi hoejo oblikovati, zgnesti po svoje. Nekaj asa se jim predajajo, potem spoznajo, kaj so in kdo so. Da se lovek do tega dokoplje, pa se mora spotovati, se ceniti, biti navduen nad sabo, se zavedati, da je vreden spotovanja. e znamo vzpostaviti pravi medsebojni odnos, je ivljenje v dvoje mnogo lepe. Ker cenimo in spotujemo drugega. Ljubezen vse poravna in zgladi samo v tem primeru, samo e sprejmemo izbranko ali izbranca taknega, kakrnega smo si izbrali, in ga kasneje ne poskuamo spreminjati.
Kako dolgo lahko trajata zaljubljenost in ljubezen? Ju je mogoe ohranjati?
Zaljubljenost, spoznavanje in osvajanje imajo seveda nadaljevanje, za kar pa je potrebno spotovanje in ne merjenje moi. Partnerja se morata ceniti in se ne ubadati z mislijo, kdo je bolji, ampak, da sta oba enako dobra. Ob merjenju prijateljstvo, to je osnova za ljubezen, izgublja svoj ar in sij. Za dober odnos med dvema lovekoma so potrebni prijateljstvo, ljubezen pa tudi spolnost. Dr. William Glasser, avtor teorije izbire, pravi, da je najzahtevneja lovekova naloga uenje ivljenja v dvoje. Iz dneva v dan je treba najti nain za prijetno, zabavno in osreujoe ivljenje obeh. Partnerju ponudi, kar ima rad, e ga poslua, se z njim pogovarja in si mu v oporo. Pomembno je, da ve, kaj ima shranjeno v svoji zakladnici vrednot, na katerih gradi svojo ljubezen. Nekdo ima rad veliko dotikov in dosti bliine, drugemu je to odve, nekdo se eli tako, drugi drugae poljubljati. Vedeti je treba, kaj je za partnerja ali partnerko dobro in prijetno. Vsak dan moramo skrbeti, da je lepo in dobro in najti nain, kako pokazati ljubezen.
Je to treba tudi povedati?
Izkunje iz delavnic, ki jih vodim, kaejo, da pri nas besede ljubim te in rad te imam niso nekaj vsakdanjega. Da je tako, naj bi se razumelo e iz tega, kaj naredimo drug za drugega. To naj bi bilo zrcalo ljubezni, govorila naj bi dejanja in ne besede. Besede pa so udene, saj so izreene in jih drugi slii. In si jih mono eli sliati. Ni samoumevnih ravnanj in ni vse razumljivo brez besed. Z besedo, govorjenjem in s posluanjem smo drug drugemu bliji.
Kaj uniuje zakon in zakaj prihaja do loitev?
K prekinitvi zakona oziroma zakonskega odnosa prispevata oba. Prepogosto je miljenje, da je kriv eden ali drugi. Nihe noe, da bi ga drugi spreminjali, vsi takni poskusi vodijo k razpadu zveze. Uniujejo jo prisila, siljenje, kaznovanje, nagrajevanje, manipuliranje, ukazovanje, motiviranje, kritiziranje, valjenje krivde, pritoevanje, zbadanje, nadlegovanje, razvranje, zmerjanje ali umikanje. Ta razdiralna vedenja je treba nadomestiti s pogovorom, posluanjem, podporo, pogajanjem, spodbujanjem, z ljubeznijo, s pomojo, z zaupanjem, s sprejemanjem, z dobrodolico in s spotovanjem. To so povezovalne navade.
Je za ljubezen pomembna tudi spolnost?
Kot odgovor ponujam misel dr. Glasserja. "Spolna ljubezen je, kadar se moki in enska hormonsko privlaita in zaneta razlikovati spolnost, pri kateri jima je ve vse pri drugem ta trenutek. Spolna ljubezen ne cvete v upanju na vrnitev v preteklost ali na boljo prihodnost. Je aktivnost za ta trenutek, je krhka. Bolj kot esarkoli se ljudje bojijo zavrnitve in zavrnitev spolne ljubezni lahko izzove najveji strah. Kakrnokoli zaznavanje neobutljivosti, celo najmanje, za elje drugega lahko spolnost neprijetno prizadene. Da bi spolna ljubezen trajala, se morajo pari nauiti shajati s svojimi nezadovoljstvi brez kritiziranja. To je aksiom v odnosih med spoloma. Vse teave so najine teave, nisva popolna, poskusiva drug drugemu pomagati. Potrebno je razviti kreativnost in poiskati naine, da spolnost ne zamre, saj je seksualnost velik dar, ki nam ga ponujata narava in nai geni."
Smo kdaj za ljubezen prestari ali premladi?
Ljubezen je stalnica v ivljenju, ljubezen je v nas, je na zapis, je naa potreba. Zane se z rojstvom in traja, neprestano jo gradimo, negujemo kot punico svojega oesa. lovek mora vse svoje ivljenje vedeti, da ga imajo radi, da je ljubljen in da ljubi.
Je ljubezen mogoe izmeriti?
Vsakdo prinese na svet v svojih genskih zapisih tudi intenziteto potrebe po ljubezni in pripadnosti. Ta je lahko razlina. Dr. Glasser meri mo potreb od ena do pet. e ima nekdo potrebo po ljubezni pet, drugi pa dva, je to lahko v partnerstvu velika ovira. Bolja partnerstva so tista, kjer je intenziteta potrebe enaka ali se razlikuje le za toko ali najve dve.
Potrebujemo dan, posveen ljubezni in zaljubljencem?
Vsak dan bi moral biti dan zaljubljencev. Vsak dan je treba hoditi na zmenek, se pripravljati, kot da je pred teboj prvi zmenek, vsak dan je treba na novo osvajati.
Kaj bo z ljubeznijo in partnerstvom v prihodnosti?
lovetvo je v tehninem in tehnolokem razvoju doseglo neverjeten napredek. Sodobna tehnologija omogoa povezanost in vea hitrost informacij. V v odnosih med ljudmi pa ni toliknega napredka. lovek potrebuje loveka, da je lovek.
7D, sreda, 12.2.2003, avtor: Bojan Tomai
-----------------------------------------------------------------------
Moja srea ni beli konj
lovek vse ivljenje ie sreo. A tam, kjer je ni. Ie jo zunaj sebe, v drugih ljudeh, v materialnih dobrinah, v opoju alkoholnih pija, drog, odnosov? Hoe jo imeti, eli biti njen lastnik, a vedno mu spolzi iz rok.
"Pogosta je miselnost, da je srea nekaj, kar te obie, kar te doleti, kar se ti nasmehne. Nasprotno, srea je lovek sam. Ali kot pravi stari slovenski pregovor: vsak je svoje sree kova. Vsa srea je v rokah posameznika. Prav malo je odvisna od zunanjih dogodkov," trdi Adela Kelhar dipl. sociologinja, svtnica, ki pri mariborskem svetovalnem centru za otroke, mladostnike in stare ui, kako naj ivijo polneje, uspeneje in sreneje ivljenje.
Stanje sree opisuje tako: "lovek je sreen, ko se vse v njem smeji. Ko v danem trenutku zadovoljuje svoje potrebe in ve, da ga imajo ljudje radi in da ima on rad druge. Zaveda se svoje moi in veljave, spotuje samega sebe. Ve, da so vse odloitve, ki jih je v ivljenju sprejel, plod njegove volje.
Vse stvari v vsakdanjiku pone z zadovoljstvom, na kreativen nain. Srenemu loveku pa pri kovanju sree pomagajo tudi drugi ljudje, tako da ga imajo radi, ga spotujejo in mu za dobro opravljena dela dajejo pohvale in priznanja."
Srea je zapisana v genih
Sociologinja Kelharjeva pravi, da je lovek sreen ali nesreen. Vmesne poti ni. Srenost pa naj bi bila, nasprotno od nesree, ki si jo izbiramo sami, zapisana v naih genih. "Otroci so brezpogojno sreni. Ko se rodimo, smo zelo dobro opremljeni z notranjo motivacijo, samospotovanjem, ponosom, s sposobnostjo sodelovanja, radovednostjo, z zaupanjem in veseljem do uenja. Te sposobnosti so ob rojstvu zelo visoko razvite, vendar se postopoma razblinjajo zaradi destruktivnih vplivov, ki zbujajo strah, samoobrambo, tekmovalnost, ocenjevanje, rangiranje, ponievanje." Zato moramo odrasli opoj sree pogosto v sebi obuditi, se zavedati, da imamo veliko monosti, da si ivljenje uredimo po svojih podobah in zamislih in sprejeti odgovornost za svoja poetja. Zato bi se morali vedno odzivati na
notranjo motivacijo in ne na zunanjo. "Nihe drug nam ne bo omogoil sree, e si je ne bomo sami. Drugi ljudje lahko le prispevajo k nai srei, s tem, da nas imajo radi, nas spodbujajo in podpirajo."
Ljudje potrebujemo ljudi
Adela Kelhar ljudi ui sree e ve kot deset let. Teaje, ki jih vodi (Uenje dobrega mnenja o samem sebi, Pot h kakovostnem vedenju in tiri stopnje Kakovosti ivljenja),je obiskalo ve kot tiso ljudi. Iz njihovih lastnih izkuenj je spoznala, da imajo vsi nesreni ljudje enak problem: slabo se razumejo z ljudmi, s katerimi bi se radi razumeli dobro. "Trpljenje je biti brez ljudi, ki jih hoemo in potrebujemo. Toda smo lastniki lepe hie, hitrega avtomobila ali dragocene slike ne predstavlja taknega zadovoljstva, e nimamo nikogar, s katerim bi v tem uivali."
Na kaken nain pa materialne dobrine pripomorejo k srei? ? Vsakdo ima svojo predstavo, kakne pogoje potrebuje za sreo in kaj ga mora obdarjati, da mu je prijetno in udobno. Kloar potrebuje za sreo isto nekaj drugega kot nekdo, ki ivi v bogati hii. Ampak pravo bogastvo lahko najdemo le v
odnosih. Za ivljenje resda potrebujemo materialne dobrine, ampak samo te nam ne prinaajo sree. e si sam, e nima obudovalcev svoje imovine, e nima ob sebi ljudi, ki bi te imeli radi, niso ne avto, ne hia, ne kupi denarja dovolj. Ljudje potrebujemo ljudi.? Spomnimo se Robinsona Crusoa,ki ni potreboal Petka za preivetje, a je bil veliko sreneji, ko se mu je pridruil.
Adela Kelhar oporeka slovenskemu pregovoru, srea je opotea. Pravzaprav oporeka vsem, ki menijo, da bodo sreni nekega dne, ko se bo nekaj velikega zgodilo. "Ljudje po navadi iejo sreo, v smislu moja srea beli konj torej, ko bodo sreali belega konja, potem bodo sreni. Nasprotno. Vse, kar
lovek v ivljenju pone, je uinek in rezultat njega samega in to ga pripelje do sree, ne pa nekaj, kar se bo nenadoma zgodilo. Sreo lahko prinaa vsak trenutek ivljenja."
Kaj pa breme neprijetne preteklosti, slabih izkuenj, ali to ne kvari sree v sedanjosti? "Tisto, kar se je zgodilo, je preteklost. Pa naj bo ronata, mrana, temna, svetla ali vesela," odgovarja Kelharjeva. "Slabi dogodki, neprijetne situacije iz preteklosti ne pripomorejo k temu, da bi nam bilo lepo. Pogosto so samo izgovor, da sebi ne naredimo ni za to, da bi vzeli ivljenje v svoje roke in se ne vraali v preteklost, ki je kot cokla in nas e bolj pritiska k tlom. Sedanjost in prihodnost sta v naih rokah. Od posameznika je odvisno, kako se bo vedel, ali bo uporabljal uinkovit nain in vzpostavljal kvalitetne odnose. Ti mu bodo omogoili, da bo v stanju notranjega ravnovesja in takrat pride na dan tudi srea."
Srea se nikoli ne nasmehne sama od sebe, zanjo je treba garati.
Teorija izbire in zemlja se vrti
Adela Kelhar ivi in ui po nasvetih amerikega psihiatra Dr.Williama Glasserja, ki e ve desetletij preuuje in pouuje t.i. teorijo izbire, ki se je do leta 1996 imenovala kontrolna teorija. "Teorija izbire je za dananji as tako pomembna, kot je bilo v srednjem veku spoznanje, da se Zemlja vrti. Ljudje smo za vse odgovorni sami. V naih rokah je, ali bomo izbrali sreo ali nesreo. Tako smo ljudje odgovorni tudi za svoje zdravje. Dr. Glasser bi rekel, da si je lovek izbral bolezen. Kruto, a resnino dejstvo. Dr. Glasser tudi ne priznava psihinih bolezni. lovek ne boluje za depresijo, temve depresira. Glagol nakazuje njegovo dejavnost, torej lahko izbere tudi drugano vedenje."
Teorija izbire temelji na dobrih, kvalitetnih odnosih. "Za sreo potrebujemo dobre odnose v slubi, s prijatelji in v domaem, druinskem okolju. In prav slednji odnosi so najzahtevneji, potebujejo najve
pozornosti in skrbi. Zato Adela Kelhar na temeljih teorije izbire pripravlja e naslednji teaj z naslovom: Ostaniva skupaj. Namenjen je vsem partnerjem, ki si elijo prispevati k bolj zadovoljujoemu in polnejemu odnosu.
Od lepih misli o srei je torej treba stopiti e korak naprej do aktivnosti. Za sreo se je treba boriti. Zase in za druge. Bolj bomo sreni mi, bolj srena bo naa okolica. In obratno, manj kot je srenih ljudi,
manj imamo monosti za sreo sami.
7D, sreda, 10.10.1999, avtorica: Simona Kolar
Post je objavljen 29.11.2004. u 12:24 sati.